GIANNOU STRUCTURAL MODEL (GSM)
Na dokazih temelječ strukturni model za primerjalno analizo in klasifikacijo sistemov predšolske vzgoje in varstva.
Giannou Structural Model (GSM) je strukturni model za sistematično opisovanje, primerjanje in klasifikacijo nacionalnih sistemov predšolske vzgoje in varstva glede na njihovo institucionalno in pedagoško arhitekturo.
Model držav ne razvršča na boljše ali slabše. Kartira primerljive strukturne značilnosti in sisteme razporeja v šest stabilnih Strukturnih prototipov (T1–T6) ter en ločen Prehodni strukturni tip (T7).
Strukturna analiza omogoča primerjavo različnih sistemov prek skupnih, jasno opredeljenih polj, ne da bi uradne institucionalne ureditve enačila z vsakodnevnim izvajanjem. Tako razkriva ponavljajoče se vzorce organizacije, regulacije in pedagoške usmerjenosti.
DOKAZNA PODLAGA
Strukturna analiza GSM temelji na javno dostopni in preverljivi uradni dokumentaciji. Viri se obravnavajo kot dokazila o institucionalnih in pedagoških ureditvah posameznega nacionalnega sistema.
Primarna dokazila izhajajo iz pristojnih nacionalnih organov ter uradnih regulativnih ali pedagoških dokumentov.
Mednarodni institucionalni viri se uporabljajo kot dopolnilna dokazila za navzkrižno preverjanje, primerjalni kontekst in dokumentiranje sistemov.
STRUKTURNI TEMELJ
Vsak nacionalni sistem se analizira prek osemnajstih vnaprej opredeljenih Strukturnih polj. Ta predstavljajo primarne vhodne spremenljivke GSM in zagotavljajo skupni analitični jezik za sistematično kartiranje institucionalnih, upravnih, pedagoških in organizacijskih značilnosti.
Polja so razvrščena v pet Strukturnih domen izključno zaradi konceptualne organizacije in predstavitve. Strukturne domene se ne vrednotijo in niso enake petim Strukturnim osem.
Institucionalna organizacija, upravna struktura, pedagoška avtonomija in mehanizmi nadzora.
Opisuje stopnjo centralizacije ali decentralizacije upravljanja uradnega sistema predšolske vzgoje in varstva.
Zajema stopnjo institucionalno zagotovljene pedagoške avtonomije strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in varstvu.
Zajema stopnjo institucionalnega inšpekcijskega nadzora in zunanjega vrednotenja izvajalcev predšolske vzgoje in varstva.
Zajema obstoj, organiziranost in razvitost institucionalnih mehanizmov zagotavljanja kakovosti.
Filozofija, struktura in glavni pedagoški cilji uradnega kurikularnega okvira.
Opisuje prevladujočo pedagoško usmerjenost uradnega kurikularnega okvira za predšolsko vzgojo in varstvo.
Zajema stopnjo, do katere je pripravljenost na šolo uradni cilj kurikularnega okvira.
Zajema stopnjo, do katere uradni kurikularni okvir jasno opredeljuje pričakovane učne izide.
Zajema poudarek, ki ga uradni kurikulum namenja strukturiranemu poučevanju, ki ga usmerja strokovni delavec.
Temeljna pedagoška načela in uradno sprejeti pristopi k učenju.
Zajema pomen, ki se prosti igri pripisuje kot osrednjemu mehanizmu učenja in razvoja.
Zajema stopnjo, do katere je usmerjena igra vključena kot uradna pedagoška strategija.
Zajema stopnjo, do katere uradni kurikulum otroka priznava kot aktivnega udeleženca v procesu učenja.
Zajema stopnjo, do katere raziskovalno učenje predstavlja uradni pedagoški pristop.
Institucionalno vključevanje inkluzije, sodelovanja z družino in dobrobiti otroka.
Zajema stopnjo, do katere je inkluzivno izobraževanje temeljno načelo uradnega kurikularnega okvira.
Zajema stopnjo, do katere uradni sistem zagotavlja organizirane mehanizme podpore otrokom s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami.
Zajema stopnjo, do katere sodelovanje med družinami in izvajalci predšolske vzgoje in varstva predstavlja institucionalno sestavino sistema.
Zajema stopnjo, do katere je dobrobit otroka osrednja prednostna naloga uradnega kurikularnega okvira.
Institucionalna povezanost med predšolsko vzgojo in varstvom ter primarnim izobraževanjem.
Zajema stopnjo, do katere uradni sistem določa organizirane postopke prehoda v primarno izobraževanje.
Zajema stopnjo kontinuitete in usklajenosti med predšolsko vzgojo in varstvom ter primarnim izobraževanjem.
Klasifikacija poteka po stabilni, preverljivi in reproducibilni poti od uradne dokumentacije do končne strukturne tipologije.
STRUKTURNA SINTEZA
Pet Strukturnih osi niso niti primarne spremenljivke niti ročno določene dimenzije. Nastanejo z uradno metodologijo Giannou Structural Model (GSM) s sistematično obdelavo osemnajstih Strukturnih polj.
Proces vključuje zaporedne faze normalizacije, uteževanja in strukturne sinteze ter vodi do oblikovanja Strukturnega profila vsakega nacionalnega sistema predšolske vzgoje in varstva.
Pet Strukturnih osi predstavlja analitično jedro Giannou Structural Model (GSM). Nastanejo s sistematično sintezo osemnajstih Strukturnih polj in predstavljajo glavne Strukturne dimenzije, ki označujejo nacionalne sisteme predšolske vzgoje in varstva.
Pet osi skupaj oblikuje Strukturni profil vsake države in predstavlja osnovo Strukturne analize ter končne klasifikacije: sistem se dodeli enemu od šestih stabilnih Strukturnih prototipov (T1–T6) ali Prehodnemu strukturnemu tipu T7, kadar so izpolnjeni uradni prehodni pogoji.
Strukturni profil
Izberite Strukturno os ali uporabite interaktivne možnosti grafa.
Radarski graf prikazuje Strukturni profil, ki ga oblikuje pet Strukturnih osi. Vsaka os predstavlja ločeno Strukturno dimenzijo izobraževalnega sistema in prispeva k celotni Strukturni analizi.
Mean: Average across the 104 national systems analysed.
Lestvica: 1 = Zelo nizko · 5 = Zelo visoko
Strukturne osi niso samostojni kazalniki vrednotenja. Interpretirajo se izključno kot del celotnega Strukturnega profila v skladu z metodologijo Giannou Structural Model (GSM).
STRUKTURNA KLASIFIKACIJA
Structural Typology Resolver je končni računski mehanizem GSM. Uporablja izključno predhodno validirane podatke ter ne preračunava in ne spreminja Strukturnih polj, petih Strukturnih osi ali validiranega Strukturnega profila.
Resolver diagnostično izračuna Strukturno podobnost med Strukturnim profilom in vsemi stabilnimi Strukturnimi prototipi T1–T6 ter nato uporabi uradna pravila upravičenosti, Strukturne koherence, dodeljivosti in Borderline Resolution. T7 se presoja samo, kadar ni mogoče dodeliti nobenega stabilnega Strukturnega tipa in so izpolnjeni uradni prehodni pogoji GSM.
Preverja popolnost, veljavnost, status validacije in združljivost različic uradnih vhodnih podatkov.
Diagnostično izračuna Strukturno podobnost med Strukturnim profilom in vsemi stabilnimi Prototipi T1–T6.
Uporabi uradna pravila upravičenosti in Strukturne koherence za vse stabilne Prototipe ter oblikuje množico kandidatov, ki jih je mogoče dodeliti.
Razvrsti Prototipe, ki jih je mogoče dodeliti, in po potrebi uporabi vnaprej določena pravila Borderline Resolution.
Dodeli končni stabilni Strukturni tip; T7 se presoja in dodeli samo, kadar so izpolnjeni uradni prehodni pogoji.
Strukturna tipologija (T1–T7)
GSM vključuje šest stabilnih Strukturnih prototipov (T1–T6) in en ločen Prehodni strukturni tip (T7). Tipi opisujejo različne strukturne oblike sistemov predšolske vzgoje in varstva in ne predstavljajo kvalitativnega razvrščanja.
Opisuje sisteme, v katerih priprava na primarno izobraževanje, jasno opredeljeni učni izidi in organizirano poučevanje predstavljajo prevladujoča strukturna načela uradnega izobraževalnega okvira.
Opisuje sisteme, v katerih sta koherenten, institucionalno organiziran in formalno reguliran kurikularni okvir ter visoka institucionalna koherenca opredeljujoči strukturni značilnosti.
Opisuje sisteme, v katerih različne pedagoške, učne, institucionalne in socialne logike soobstajajo na visoki ravni in delujejo kot koherentna celota.
Opisuje sisteme, v katerih je celostni razvoj otroka glavni strukturni namen, igra pa deluje kot osrednji mehanizem organizacije učenja.
Opisuje sisteme, v katerih je predšolska vzgoja in varstvo del celostne javne politike za Early Childhood Development, z močnim poudarkom na socialnem varstvu in dobrobiti.
Opisuje sisteme, v katerih se institucionalna koherenca dosega z večravenskimi, decentraliziranimi ali mešanimi mehanizmi upravljanja, visoko pedagoško avtonomijo in prožnim izvajanjem uradnega kurikula.
Opisuje sisteme, ki so v dokumentiranem aktivnem procesu strukturnega prehoda in izpolnjujejo uradne pogoje GSM in Official Transition Registry. T7 ni stabilni številčni Reference Prototype niti kategorija kvalitativnega vrednotenja.
VALIDACIJA MODELA
Končna validacija GSM v2.1.0 potrjuje, da klasifikacija poteka deterministično in reproducibilno, brez neuspešnih preverjanj klasifikacije, pragov, osi, podobnosti, zaupanja ali integritete.
Model deluje kot primerjalni analitični zemljevid. Uporabniki lahko preučujejo Strukturne profile različnih držav, prepoznavajo razlike ter analizirajo pedagoške in institucionalne trende.
Analiza temelji na institucionalnih in uradnih dokumentih, zato ni nujno, da v celoti odraža vsakodnevno prakso. Model ni namenjen kvalitativnemu vrednotenju ali razvrščanju izobraževalnih sistemov.